NIČ, PRAZNINA

You are That
which is beyond belief,
which is beyond thought,
which is beyond emotion,
which is beyond sensation,
which is beyond perception,
which is beyond experience,
and which is beyond the mind itself.

You are a Presence
of awakened non-dual awareness,
undivided by any mental formation.

Just Be,
impersonally
– unconditioned and free.

~ Zen Thinking

Razmišljala sem o praznini, kako jo vidim, čutim, slišim, okušam, vonjam.

Nič… Kaj to pomeni, nič?

Nič videti, torej niti teme, nobene barve, nič.

Nič slišati, niti tišine.

Nič okušati, niti svoje sline.

Nič občutiti, biti v breztežnosti, brez kože, brez kosti, brez organov…

Spomnim se vprašanja: “Ali drevo, ki se zlomi in pade na gozdna tla, povzroči pri tem kakšen zvoke, če ni nikogar, ki bi to slišal?”

Torej, ali jaz obstajam, če ni nikogar, ki me vidi, sliši, občuti, vonja…in tudi sama sebe ne…?

Izhajam iz nič, iz praznine, kot neskončno in večno bitje, brez podobe, vonja, okusa, telesa in zvoka. In kot tako bitje želim okušati, vonjati, slišati, občutiti, čutiti, videti nešteto različic sebe v odnosu do tebe, kdorkoli ali karkoli si…pa čeprav si kamen.

V bistvu si ti jaz, saj oba prihajava iz istega vira…iz NIČ.