Utrinki knjige: Kako postanem jogi

Joga je beseda, ki jo v večini primerom slišimo v povezavi s fizično aktivnostjo, ki je blagodejna za naše telo. Vendar ta pojem obsega veliko več, v Indiji je to neločljivo povezano s celotnim bivanjem in vsemi vsakdanjimi aktivnostmi posameznika. Nisem vedela, kako naj se lotim spoznavanja tega ogromnega celostnega koncepta, in na pomoč mi je ponovno priskočilo naključje (beri Vesolje, Višja sila, Zakon privlačnosti, Bog…kar vsakemu najbolj ustreza) in mi v naročje položilo knjigo Svamija Abhedanande. Na manj kot stotih straneh mu je uspelo na zelo razumljiv način prikazati in razložiti, kaj je to joga.

*****

“Prava religije je izredno praktična; v resnici temelji na praksi in ne na kakršnikoli teoriji ali špekulaciji, saj se religija prične tam, kjer se konča teorija. Njen smoter je oblikovati značaj, razkriti božansko naravo duše in ljudem omogočiti življenje na duhovni ravni. Ideal religije je spoznati absolutno Resnico in izraziti Božansko v dejavnostih vsakodnevnega življenja.

Človekova duhovnost ni odvisna od branja svetih spisov, ali od pomnjenja tolmačenj svetih knjig, ali od odličnih teoloških razprav, ampak od spoznanja nespremenljive Resnice. V Indiji pravijo, da človek ni resnično duhoven ali religiozen, če je napisal kakšno knjigo, če ima dar za govorništvo in zna lepo pridigati, temveč če izraža božanske moči skozi svoje besede in dejanja.”

*****

“Ob tem se pojavi vprašanje: Katero je najvišje znanje? To vprašanje je staro kot zgodovina; z njim so se ukvarjali filozofi, znanstveniki in učenjaki v vseh dobah in vseh deželah. Nekateri so našli odgovor, drugi ga niso. Isto vprašanje je v antičnem času postavil Sokrat, ko je obiskal delfski orakelj in ga vprašal: “Od vsega znanja, katero je najvišje?” Dobil je odgovor: “Spoznaj sebe.”

*****

“Znanje o Jazu ali Atmanu je torej najvišje. Je ideal znanosti joge in bi moralo biti cilj vašega življenja. Naša prva dolžnost bi morala biti samospoznanje, preden poskušamo vedeti karkoli o predmetih čutnega zaznavanja. Kako ga lahko dosežemo? Ne iz knjig, ne s preučevanjem zunanjih pojavov, temveč s preučevanjem naše lastne narave in z vadbo raznih vrst joge.”

*****

“Tako so v Indiji po stoletjih raziskav na področju narave, ki so jih izvajali številčni goreči iskalci svetlobe, razvili različne znanosti, filozofije, psihologije, metafizike in religije, tako teoretične kot praktične, ki jih je povezovalo skupno ime arijska religija. Izraz “religija” je bil uporabljen, da je vključeval vse, saj v nobeni epohi v Indiji religija ni bila ločena od teh različnih vej znanja ali od splošnega obnašanja v vsakdanjem življenju. In metode, s katerimi so te znanstvene resnice udejanjali v vsakdanjem življenju posameznika, z namenom duhovnega razvoja, so na splošno imenovali joga.

*****

“Joga je sanskrtski izraz, ki običajno pomeni praktično plat religije; prvi cilj vadbe, na katero se nanaša, je uveljaviti popolno upoštevanje zakonov naše moralne in fizične narave, ki je pogoj za doseganje popolnega zdravja ter moralne in duhovne popolnosti.”

*****

“Hindujski pisci pa so besedo joga uporabljali še v številnih drugih pomenih. Omenil jih bom nekaj, da bi predstavil neizmernost področja, ki ga pokriva ta izraz. Prvič, joga pomeni združitev dveh predmetov v zunanjem svetu. Drugič, mešanje ene stvari z drugo. Tretjič, medsebojni odnos vzrokov, ki povzročijo skupni učinek. Četrtič, osnovno opremo vojaka ali katerekoli osebe v kateremkoli poklicu. Petič, sredstva, razlikovanj in sklepanje, ki so potrebni za odkritje neke resnice. Šestič, moč zvoka s katero ta prenese določeno idejo…”

*****

Hatha joga

“Hatha joga je veja znanosti joge, ki uči, kako obvladovati lakoto, žejo in spanje; kako premagati učinke vročine in hladu; kako pridobiti popolno zdravje in ozdraviti bolezen brez uporabe zdravil; kako ustaviti prezgodnje propadanje telesa, ki je posledica tratenja življenjske energije; kako ohraniti celo pri stotih letih brez sivega lasu, in kako podaljšati življenje v tem telesu za nedoločen čas.”

“Vprašamo se lahko, kako jogiji pridobijo te sposobnosti? Ne dobijo jih od zunaj. Te sposobnosti spijo v vsakem človeku in jogiji jih z vadbo prebudijo. Pravijo: “Kar obstaja v vesolju (makrokozmosu), obstaja tudi v človeškem telesu (mikrokozmosu)”

*****

Radža joga

“Hatha joga se, kot smo videli, predvsem posveča nadzoru telesnih funkcij in obvladovanju telesnih energij. Njen ideal je čilo telo, primerno za premagovanje telesnih in drugih okoliščin, ki utegnejo ovirati duhovni napredek. Radža joga se, nasprotno, ukvarja izključno z umom in nadčutnimi sposobnostmi, ter jo lahko imenujemo znanost uporabne psihologije. Njen namen je odstraniti vse mentalne ovire in razviti popolnoma nadzorovan, zdrav um. Glavni namen vadbe je razviti in okrepiti voljo, kot tudi moč koncentracije, ter voditi iskalca resnice po poti koncentracije in meditacije do končnega cilja vseh religij.”

“Marsikdo meni, da razodetje izvira iz kakšnega zunanjega vira, bodisi kot usluga kakšnega angela ali svetega duha ali zunanjega, kozmičnega, poosebljenega Boga; radža jogi ve, da je razodetje ali navdih razkritje višjega Jaza v človeku , in da duhovne resnice spozna duša, ki je dosegla osmi korak radža joge.”

*****

Karma joga

“Eden od pomenov besede joga je “spretnost pri delu”. Da bi ta pomen še natančneje opredelili, je dodan sanskrtski izraz karma, ki izvira iz korena kri, delovati. V besednem pomenu karma pomeni delovanje in se nanaša na vse aktivnosti uma in telesa. Vsakršno delovanje je karma. Predanost, ljubezen, čaščenje, meditacija, koncentracija in pristranskost, pa tudi prehranjevanje, pitje, hoja, govorjenje ali potek kakršnihkoli življenjskih funkcij – vse to je karma.

Kot vemo, vsaki aktivnosti sledi reakcija. Nobene aktivnosti ne moremo ločiti od njenega rezultata, prav tako kot nobenega vzroka ni mogoče popolnoma ločiti od njegovega učinka. Veriga vzroka in posledice, znana kot “zakon vzročnosti”, se imenuje tudi karma; in vsaka aktivnost telesa in uma je podvržena zakonu karme ali akcije in reakcije….

Ko upoštevam še, da učinek vsake aktivnosti pusti vtis v umu, in da je ta vtis seme nove aktivnosti podobne narave, razumemo tretji pomen izraza. V tem pomenu beseda karma zajema nakopičene rezultate preteklih aktivnosti, oziroma semena prihodnjih aktivnosti.”

“Karma joga je tako veja znanosti joge, ki se ukvarja s tremi idejami, ki jih vsebuje beseda karma, pojasnjuje filozofijo dela, opisuje metodo, s katero se posamezna duša lahko osvobodi iz kolesa akcije in reakcije in ko pobegne neustavljivemu zakonu vzročnosti , ki veže vsakogar, lahko doseže končni cilj vseh religij. Ta pot je najprimernejša za ljudi, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi, ki niso pobožni in ne želijo častiti ali moliti k osebnemu Bogu.”

“Če je aktivnost v harmoniji z moralnimi in naravnimi zakoni, ki vladajo našemu življenju, potem bo reakcija človeku prinesla le dobre stvari – mir, počitek, bogastvo, zdravje in srečo. Če pa so ti zakoni kršeni, bo rezultat slab, pojavili se bodo nemir, težave, izguba bogastva, bolezen in nesreča.”

“Karma jogi se mora zavedati, da je v vesolju le eno Bitje, en Duh.”

“Kdor želi vaditi karma jogo, mora opustiti navezanost na sadove svojega dela in se naučiti delati zaradi dela samega.”

“Veliki duhovni voditelji človeštva, na primer Kristus ali Buda, so bili karma jogiji. Delali so za človeštvo z ljubeznijo in s svojim zgledom pokazali, kako je s pravilnim delom mogoče doseči popolno svobodo.”

*****

Bhakti joga

“Bhakti joga uči, da lahko dosežemo končni cilj vseh religij z ljubeznijo in čaščenjem osebnega Boga, ki je Stvarnik in gospodar sveta čutov. Vodi do istega cilja kot vse ostale veje joge, a je posebej primerna za ljudi, ki so po naravi čustveni in imajo močno razvit občutek ljubezni in pobožnosti.”

“Beseda bhakti pomeni predanost, medtem ko joga v tem primeru pomeni združitev individualne duše z Bogom. Bhakti joga je metoda pobožnosti, s katero dosežemo resnično združitev duše z Bogom.”

“Učenec radža joge mora, če želi doseči svoj najvišji ideal, ne le neprestano nadzorovati svoj um, ampak tudi zvesto izvajati osem že opisanih korakov. Pri bhakti jogi pa se naučimo, da vse želje in strasti, naj so dobre ali slabe, lahko usmerimo k Bogu.”

“Bhakta nikoli ne pozabi svojega odnosa do Ljubljenega. Njegov um je koncentriran in osredotočen, zato meditacija zanj postane lahka.”

“Karkoli počne z umom ali telesom, postane dejanje čaščenja Najvišjega, saj se zaveda, da nima nobene moči, ki ne bi pripadale Bogu.”

*****

Džnana joga

“Zadnja je džnana joga, pot modrosti. Beseda džnana, ki izvira iz sanskrtskega korena džan (znati) pomeni znanje. Ideal, ki ga predstavlja svojim sledilcem, je spoznati tisto popolno Resnico, ki je skupni vir vseh subjektivnih in objektivnih pojavov v vesolju. Uči, da obstaja le eno življenje, le ena Bit, ena Resničnost, in da so vse predstave o razlikah in razlikovanju neresnične in navidezne, enako pa velja za verovanje v trajno dvojnost ali mnogoterost obstoja.”

“Njen namen je pokazati, da sta subjekt in objekt le dva izraza enega Najvišjega bitja ali biti; da sta Bog in človek, Stvarnik in ustvarjeni, le različna aspekta ene univerzalne Resničnosti.”

“Džnana joga pojasnjuje, da so snov, um, intelekt, čuti, imena in oblike le navidezne manifestacije ene biti, ki je v sanskrtu poimenovana Brahman.”

“Pot modrosti tako najbolj ustreza tistim gorečim in iskrenim iskalcem Resnice, ki se ne nagibajo k aktivnemu življenju, ki po naravi niso pobožni, ampak pretežno intelektualni.”

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: