izbiraš ljubezen ali strah?

Strah je nasprotje ljubezni. To sem se naučila iz knjige Tečaj čudežev… Ne romantične ljubezni, ampak tiste najvišje oblike obstoja, zavedanja, da si več, kot le to telo. Naše bistvo je ljubezen, tista energija, ki skrbi, da nam bije srce, rastejo nohti, delujejo organi, ko sploh ne vemo za to. Vse okoli nas in v nas je ljubezen. Ko se oddaljimo od sebe, tega svojega bistva, in dajemo vajeti v roke egu, se pojavi strah. Ego rabi nadzor, obvladovanje, podrobnosti, kako, kdaj, zakaj, kje, kdo…do pikice natančno. Takrat ni več zaupanja v življenje, takrat smo izgubili svoj notranji mir.

“Worrying does not accomplish anything. Even if you worry twenty times more, it will not change the situation of the world. In fact, your anxiety will only make things worse. Even though things are not as we would like, we can still be content, knowing we are trying our best and will continue to do so. If we don’t know how to breathe, smile, and live every moment of our life deeply, we will never be able to help anyone. I am happy in the present moment. I do not ask for anything else. I do not expect any additional happiness or conditions that will bring about more happiness. The most important practice is aimlessness, not running after things, not grasping.” ~ Thich Nhat Hanh, The Heart of the Buddha’s Teaching: Transforming Suffering into Peace, Joy, and Liberation

V današnjem svetu je ogromno stvari osnovano na strahu: novice, trg, naše obnašanje in način delovanja… Stvari počnemo iz strahu (da ne zbolimo, da nas ne zapustijo, da nas ljubijo, da ne zaostajamo, da nas priznajo in pohvalijo, da ne bomo revni…) namesto iz ljubezni (ljubim svoje telo, zato skrbim zanj; ljubim in sem ljubljena, zaslužim si ljubezen; sem ok točno taka kot sem; vse stvari pridejo k meni v točno pravem času in prostoru, vse je ok).

Strah lahko pomeni pomanjkanje zaupanja vase in posledično nezaupanja v življenje. Ne zaupamo, da je za nas vedno poskrbljeno na najvišji ravni, zato želimo imeti v svojih rokah nadzor nad vsako podrobnostjo v svojem življenju. Seveda je nemogoče nadzorovati in obvladovati VSE, zato se pojavi strah in stres.

Ko nas je strah, se sproži obrambni mehanizem, kar je ok, da v primeru trenutne nevarnosti pravilno reagiramo (če nam proti glavi leti velika žoga, je prav, da se umaknemo). Vendar to ne pomeni, da zlezemo vase in se bojimo vsega v prihodnosti, ker se je v preteklosti nekaj zgodilo. To ni razlog, da smo vedno jezni, napadalni, agresivni, kuhamo zamero. S tem ne opravičujemo dejanj drugih ljudi, vendar pa je naš odziv na situacije in obnašanje drugih, naša odgovornost. In vedno lahko izberemo ljubezen, vedno lahko odpustimo (spustimo iz svojega življenja, da nima nihče in nobena pretekla situacija nadzora nad nami).

Resnica je, da večina strahov nastane v naših umih, v naših mislih, ko gradimo konstrukte, kaj se lahko zgodi. Večino tega se sploh ne uresniči, vendar pa naše telo vseeno reagira na te misli, kot da je ogroženo in tako živi v stresu. Rame dvignjene k ušesom, napet vrat, zategnjene mišice…pripravljeni na boj.

“Most of our suffering arises from our ideas and concepts. If you are able do free yourself from these concepts, anxiety and fear will disappear.” ~ Thich Nhat Hanh

V vsakem trenutku lahko izbiramo svoje misli, to pomeni, da lahko izbiramo ljubezen ali strah.

Ko se soočim s strahom:

• Vedno ponavljam afirmacijo Louise L. Hay: “All is well. Everything is working out for my highest good. Out of this situation only good will come. I am safe.” Ponavljam jo toliko časa, dokler se ne počutim mirna in spokojna, pa čeprav to pomeni 1000 ali več ponovitev.

• Pomagam si z dihanje, globoki vdihi in izdihi. Ob vdihu pokrčim čim več mišic teles in ob aktivnem izdihu vse sprostim in pustim, da breme odide iz telesa.

• Uporabim različne tehnike sproščanja telesa, joge, rišem ali barvam mandale.

• Grem na sprehod ali tek.

• Osredotočim se na srce in odpiram srce, pustim, da ljubezen razpusti strah.