Odpri si pot do sebe – si veliko več, kot si misliš!
Zadnje čase se velikokrat sprašujem, na podlagi česa se ocenjujem in kritiziram. Kdo je postavil norme, po katerih se ocenjujem? Ali sem normalna, po normah, ali ne?
In beseda “normalno” kar paradira po svetu, še posebej sedaj. “Ko se zadeve vrnejo v normalno stanje…” bo kaj? “Situacija se normalizira…” “Normalno je, da ljudje tako reagirajo.” (sodeč po tem zadnjem stavku, res nisem normalna, saj me ni strah v času te karantene, skrbim za druge tako, da ne hodim okoli po svetu, kot da je vse “normalno”…). “Ko bo to mimo, se bomo vrnili v normalno življenje.” Tako sem se navadila te karantene, da mi je to postalo nova normalnost, torej, ko se bom vrnila v “normalno življenje”, bo tisto nenormalno…kako že gre ta normalnost?????
Prav veselim se, ko mi kdo reče: “Pa saj ti nisi normalna.”
Seveda nisem! Sem pa pristna, naravna…
Saj nisem izdelek iz industrijske linije, copy-paste. Nisem narejena po nobeni normi. Posebna sem in edinstvena, tako kot si ti poseben/na in edinstven/a.
Beseda normalno…
Norma = kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje; pravilo, predpis; količina dela, ki ga mora delavec opraviti v določenem času; za določeno dejavnost, delovanje predpisana dovoljena količina, število časa
Normalen = ki je, ravna, se vede v skladu z določenimi danimi, splošno veljavnimi zakonitostmi, pravili, zahtevami, navadami; naraven, pravilen; miren, urejen, duševno zdrav, uravnovešen
Pa ti, si normalen/na, narejen/a po normi?
Jaz sem naravna (razen pol las je pobarvanih), mislim da mirna, urejena (tu se da še diskutirati), duševno zdrava (upam), uravnovešena (če ne drezaš vame), delam po predpisih (večino časa) in pravilno (stvar za debato, kaj je pravilno)… Ne vem točno, če pa sem normalna, saj nisem čisto po normi:
Pa še to. Ko sem sina vprašala (11 let), kaj je “normalno”, me je vprašal, kaj ni normalno, in dodal “To so si ljudje izmislili!” Hmmm, ja…