ŽIVETI ČUJEČNO

Čuječnost (mindfulness) je pogosto uporabljena beseda v današnjih časih. A kaj to je? Živeti čuječno? Zame to pomeni živeti v trenutku in uporabiti vse tehnike in pripomočke, ki jih poznam, da živim zavedno. Torej ne živim le v trenutku, a ga poskušam v celoti vsrkati, čutiti, občutiti, uporabiti vsa svoja čutila, globoko dihati in biti prisotna, notranje mirna, ne glede na to, kaj se dogaja okoli mene.

Na ta način bolje oz. bolj pravilno reagiram na situacije in dražljaje. Ne odzivam se več nepremišljeno, nisem v stresu in sem prisotna pri vsem kar počnem. Moje življenje je tako veliko bolj v ravnovesju.

In kako prakticiram čuječnost?

Poskušam biti prisotna v vsakem trenutku. Če se pogovarjam, v celoti prisluhnem pogovoru. Če izvajam jogo občutim svoje telo, poslušam svoje misli. Če me oblije posebno čustvo, ga ne zatiram več, ampak v celoti objamem in nato spustim, da izvodeni v svojem času. Če se počutim neprijetno, se ustavim in prisluhnem svojim mislim in telesu. Nežno in nekritično raziščem kaj se v meni dogaja.

Vzamem si čas zase, ko to potrebujem. Brez slabe vesti. Poiščem, kar me sprošča (masaža, kopel, savna, sprehod, tek, počitek) in se predam sproščanju.

Pozorna sem na svoj dih. Ali diham na polna pljuča? Ali zadržujem dih in diham plitko? Pozornost dam na dih, spremljam, kako potuje v telo in iz telesa. Včasih položim eno dlan na prsni koš in drugo na srce ter spremljam, kako se dvigata in spuščati v ritmu dihanja.

Pozorna sem na svoje občutke in čustva. Kaj se dogaja v mojem umu in telesu? Si dovolim polno občutiti in čutiti? Ali sploh vem, kaj čutim in občutim? Znam to imenovati in locirati, kje v telesu to občutim? Dovolim si vse to občutiti in čustva izraziti. Dovolim si raziskovati. Dovolim si ne vedeti odgovora, samo občutiti. Z globokim dihanjem grem čez vse izzive k notranjemu miru.

Pozorno opazujem, kaj se dogaja okoli mene. Poskušam uporabiti vsa čutila, da doživim trenutek. Kako je ta trenutek videti, slišati, kakšen vonj ima, kakšne barve je, kakšne oblike je, kako se ga lahko dotaknem, kako ga občutim, kakšen okus ima?

Svoje izkušnje poskušam polno doživeti brez obsojanja ali navezanosti na to, kako naj bi bilo. Dovoljujem, da se stvari zgodijo, brez potrebe, da jih spreminjam. Sem le tiha priča dogodku in opazujem, kako se z njim spreminjam.

Ali je čuječno življenje drugačno, kot življenje prej? NE, LE ZDAJ JAZ ŽIVIM ŽIVLJENJE IN NE ŽIVLJENJE MENE. Zdaj sem glavna igralka v svojem življenju in ne le lutka situacij.