Odpri si pot do sebe – si veliko več, kot si misliš!
Čuječnost (mindfulness) je pogosto uporabljena beseda v današnjih časih. A kaj to je? Živeti čuječno? Zame to pomeni živeti v trenutku in uporabiti vse tehnike in pripomočke, ki jih poznam, da živim zavedno. Torej ne živim le v trenutku, a ga poskušam v celoti vsrkati, čutiti, občutiti, uporabiti vsa svoja čutila, globoko dihati in biti prisotna, notranje mirna, ne glede na to, kaj se dogaja okoli mene.
Na ta način bolje oz. bolj pravilno reagiram na situacije in dražljaje. Ne odzivam se več nepremišljeno, nisem v stresu in sem prisotna pri vsem kar počnem. Moje življenje je tako veliko bolj v ravnovesju.
In kako prakticiram čuječnost?
Poskušam biti prisotna v vsakem trenutku. Če se pogovarjam, v celoti prisluhnem pogovoru. Če izvajam jogo občutim svoje telo, poslušam svoje misli. Če me oblije posebno čustvo, ga ne zatiram več, ampak v celoti objamem in nato spustim, da izvodeni v svojem času. Če se počutim neprijetno, se ustavim in prisluhnem svojim mislim in telesu. Nežno in nekritično raziščem kaj se v meni dogaja.
Vzamem si čas zase, ko to potrebujem. Brez slabe vesti. Poiščem, kar me sprošča (masaža, kopel, savna, sprehod, tek, počitek) in se predam sproščanju.
Pozorna sem na svoj dih. Ali diham na polna pljuča? Ali zadržujem dih in diham plitko? Pozornost dam na dih, spremljam, kako potuje v telo in iz telesa. Včasih položim eno dlan na prsni koš in drugo na srce ter spremljam, kako se dvigata in spuščati v ritmu dihanja.
Pozorna sem na svoje občutke in čustva. Kaj se dogaja v mojem umu in telesu? Si dovolim polno občutiti in čutiti? Ali sploh vem, kaj čutim in občutim? Znam to imenovati in locirati, kje v telesu to občutim? Dovolim si vse to občutiti in čustva izraziti. Dovolim si raziskovati. Dovolim si ne vedeti odgovora, samo občutiti. Z globokim dihanjem grem čez vse izzive k notranjemu miru.
Pozorno opazujem, kaj se dogaja okoli mene. Poskušam uporabiti vsa čutila, da doživim trenutek. Kako je ta trenutek videti, slišati, kakšen vonj ima, kakšne barve je, kakšne oblike je, kako se ga lahko dotaknem, kako ga občutim, kakšen okus ima?
Svoje izkušnje poskušam polno doživeti brez obsojanja ali navezanosti na to, kako naj bi bilo. Dovoljujem, da se stvari zgodijo, brez potrebe, da jih spreminjam. Sem le tiha priča dogodku in opazujem, kako se z njim spreminjam.
Ali je čuječno življenje drugačno, kot življenje prej? NE, LE ZDAJ JAZ ŽIVIM ŽIVLJENJE IN NE ŽIVLJENJE MENE. Zdaj sem glavna igralka v svojem življenju in ne le lutka situacij.
“Yoga is about changing our habits”. ~ Rodney Yee
Eden od pomembnih elementov joge je med drugim to, da nam pokaže, kako plitko dihamo, kako po nepotrebnem zadržujemo dih. Bolj ko živimo v hitrem tempu in stresu, bolj plitko in hitro dihamo. In bolj, ko se ti občutki utesnjenosti večajo, bolj zadržujemo dih.
Zadrževanja diha je sicer naš obrambni mehanizem, ki nas pripravi, da reagiramo na nevarnost. Vendar pa to poveča tudi napetost v telesu. In priznajmo si, zelo redko smo v taki nevarnosti, da bi morali zadrževati dih. Kljub temu pa zaradi načina življenja in navad, ki jih imamo, pogosto plitko in hitro dihamo, zadržujemo dih in s tem telesu ne nudimo hrane (kisika) in čiščenja, ki ga potrebuje. Na ta način je naše telo konstantno v ne-ravnovesju.
Ko je vadba naporna smo vsi nagnjeni k temu, da zadržujemo dih ali pa zelo hitro in plitko dihamo. Z jogo počasi odpravljamo to navado in jo nadomeščam z novo, ko korak za korakom poglabljamo dih. Učimo se v stresnih situacijah umirjeno in globoko dihati. Z dihom gremo čez napetosti in neprijetnosti, ki nam jih različni položaji joga vadbe prinesejo. Na ta način omogočimo energiji, da prosto teče po telesu.
Vdihi nam prinašajo kisik, novo energijo in pozornost na telo, občutke, misli, čustva. Z izdihom dovoljujem, da iz telesa odide, kar nam ne služi, da se čistimo, sprostimo in predamo položaju.
S pozornostjo in zavedanjem hitro zaznamo, kaj se v telesu dogaja in zakaj. Spoštujemo prednosti in omejitve svojega telesa in skladno z njimi izvajamo prakso. Z dihanjem pa korak za korakom napredujemo pri težjih položajih.
In ko širimo svoje zavedanje in pozornost izven svojega telesa, lahko to prenesemo v vsak delček svojega življenja. Globoko dihamo preko vzponov in padcev. Življenje postaja tako lažje in mirnejše.
Dihamo na polna pljuča.
Dnevnik ustvarjanja je odlična tehnika, ki vključuje tako pisanje dnevnika kot ustvarjanje. Nikoli se nisem našla v pisanju dnevnika, ko pa sem odkrila dnevnik ustvarjanja (Art Journal), se mi je oprl svet. Dnevnik ustvarjanja je pripomoček za ohranjanje, zbujanje in spodbujanje kreativnosti.
Ne gre za umetnost (lahko tudi, a ni prioriteta), gre za izražanje sebe in tega, kar se skriva v nas. Gre preprosto za ustvarjanje samo po sebi, zaradi ustvarjanja.
Dnevnik ustvarjanja je tudi zelo preprosta tehnika. Ne zahteva veliko več od navadnega dnevnika. Pa poglejmo, kaj potrebujemo:
Zahotelo se mi je malo modrosti Rumija…mogoče zato, ker zadnje čase rada kar doooolgooo spim.
“The breezes at dawn have secrets to tell you
Don’t go back to sleep!
You must ask for what you really want.
Don’t go back to sleep!
People are going back and forth
across the doorsill where the two worlds touch,
The door is round and open
Don’t go back to sleep!”
Rumi
Žganje v les je kot joga. Od nas zahteva potrpežljivost, predanost, disciplino, fokus, zavezanost… Poleg tega pa je še zabavno in ustvarjalno.
V novi video delavnici vam pokažem, kaj potrebujemo za žganje v les, kako vadimo, kako prenesemo sliko na les z likalnikom in nekaj primerov žganja mandal v les.
Zakaj ne bi poskusili?
Vaša duša je večkrat bojišče, na katerem se vaš razum in vaša razsodnost bojujeta zoper vašo strast in poželenje.
…
Ko med griči sedite v sveži senci belih topolov, deležni miru in vedrosti prostranih poljan in ravnic, tedaj naj vaše srce v tišini izreče: “Bog počiva v razumu.”
In ko pridivja nevihta in silen veter vihra z gozdovi in ko grom in blisk oznanjata mogočnost nebes, tedaj naj srce spoštljivo reče: “Bog deluje v strasti.”
In ker ste dih v božjem območju in list v božjem gozdu, morate tudi vi počivati v razumi in delovati v strasti.
Joga je v osnovi življenje samo, način življenja, vrednote, ki jih živim, misli, ki bivajo v mojem umu, skrb za moje telo in duha, moje razmišljanje, moje delovanje…
8 stopenj/korakov do razsvetljenja po Patanjalijevih Joga sutrah govori ravno o tem, o življenju, o:
Zadnje čase se velikokrat sprašujem, na podlagi česa se ocenjujem in kritiziram. Kdo je postavil norme, po katerih se ocenjujem? Ali sem normalna, po normah, ali ne?
In beseda “normalno” kar paradira po svetu, še posebej sedaj. “Ko se zadeve vrnejo v normalno stanje…” bo kaj? “Situacija se normalizira…” “Normalno je, da ljudje tako reagirajo.” (sodeč po tem zadnjem stavku, res nisem normalna, saj me ni strah v času te karantene, skrbim za druge tako, da ne hodim okoli po svetu, kot da je vse “normalno”…). “Ko bo to mimo, se bomo vrnili v normalno življenje.” Tako sem se navadila te karantene, da mi je to postalo nova normalnost, torej, ko se bom vrnila v “normalno življenje”, bo tisto nenormalno…kako že gre ta normalnost?????
Preberi večMandale so duhovni vodniki, duhovni zemljevidi do razsvetljenja, nas zdravijo in podpirajo na naši poti. Zame pa so tudi notranji vodniki in učitelji. V predavanju pojasnjujem, kako in zakaj…
Zakaj bi dnevnik le pisali? Jaz imam raje dnevnik ustvarjanja. V njega lahko pišeš, rišeš in se na vse možne načine svobodno izražaš.
O tem sem nekaj že napisala tukaj, danes pa gremo še korak naprej.
Za to ne potrebujemo veliko, še dnevnik si zelo preprosto lahko naredimo sami, tako da recikliramo stare zvezke, karton, barvne liste itd.
Želim vam veliko ustvarjalnih zapisov.